NOVOST!
Tako tragikomičnega partnerskega razmerja, kot se je ustvarilo med jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Josipom Brozom – Titom in njegovo veliko mlajšo srbsko soprogo in komunistko Jovanko Broz – Jolo, raznolika politična zgodovina človeštva ne pozna. Sčasoma se je namreč, očitno pod vplivom opojne oblasti, iz šarmante in postavne ljubice in kasneje soproge, nagnjene k ekstremnemu luksuzu, ki je bila prav tako “luksuznemu” Titu v veliko oporo, izlegel “obilen” človeški monstrum, ki ga drugače odločnemu in premetenemu despotu in kreatorju surove stalinistične revolucije v Jugoslaviji, ki je pri tem dal, ne da bi trznil, umoriti na stotisoče ljudi, nikakor ni uspelo ukrotiti.
Tajna politična policija komunističnega vrha (ponarodelo Udba) je v obdobju skupnega življenja zakoncev Broz, ki se je (brez pravnoformalne ločitve) končalo septembra 1977, prvič, skupaj z vojaško tajno politično policijo (ponarodelo KOS) nadzorovala zakonca Broz zaradi njune zaščite doma in v tujini, in drugič, tudi poročala, kaj o Jovanki in Titu zasebno govorijo domači ljudje in kaj o njuju piše tuji tisk. Po vsebinski ločitvi in še celo prej pa je civilna Udba (in tudi vojaški KOS) poleg nadzora Jovanke zaradi njenega varovanja tudi začela vohljati, kdo vse se druži z Jovanko, kajti Tito je naročil naj skušajo ugotoviti, kdo vpliva nanjo, dobesedno rekoč, “kdo stoji za njo, kdo je njo vrboval”, da je tako “smotana” in da se tako noro obnaša. Ob tem je očitno imel Tito v mislih vpliv kakšne tuje obveščevalne službe, predvsem ruske. Od začetka Titovega umiranja in še bolj po njegovi smrti pa se je tajno udbovsko zalezovanje Jovanke silno intenziviralo (tajne udbovske akcije Senka, Senka 2, Vega), to pa zato, ker je bila “prva” vdova na bojni nogi praktično z vsemi pomembnimi Titovimi politični nasledniki in je tudi grozila v določenih zasebnih krogih, da bo z objavo dokumentov, ki jih poseduje, in s svojimi spomini vrgla posttitovsko državo s tirnic. In o tem obširno govori knjiga, ki je pred vami!
