naslovnica knjige

Velikani slovenske osamosvojitve in Udba
Ciril Žebot – Peter
(prvi del)

Igor Omerza portret

Igor Omerza

Igor Omerza, rojen v Ljubljani, magister ekonomskih znanosti, je bil član vodstva oporečniškega Odbora za varstvo človekovih pravic in aktiven politik po propadu socializma v Sloveniji. Takoj po osamosvojitvi je bil generalni direktor SDK, nato poslanec v parlamentu in ljubljanski podžupan.
Zadnja leta se posveča predvsem pisanju knjig. Do sedaj je objavil 14 knjig, nekatere je možno brati tudi v nemškem, hrvaškem in angleškem jeziku. Večinoma piše o naši tajni komunistični politični policiji. Z novinarjem Bojanom Požarjem je leta 2016 izdal elektronsko knjigo Melania Trump – The Inside Story.

Prihaja serija knjig pisatelja Igorja Omerze, s skupnim naslovom Velikani slovenske osamosvojitve in Udba!

Ob jubileju naše države prihaja med bralce prva knjiga v seriji Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, avtorja Igorja Omerze. Prva knjiga ima podnaslov Ciril Žebot – Peter. Tej knjigi o Udbi in Žebotu (trije deli) bodo sledile še knjige o naslednjih “udbovsko” zalezovanih osamosvojiteljih (navajamo po abecednem vrstnem redu): Igor Bavčar, France Bučar, Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Janša, Franc Jeza, Jože Pučnik, Dimitrij Rupel in Janez Toplišek.

Neverjetno fascinanten je Prolog v to knjigo, kjer pisatelj z anatomsko natančnostjo prvič pred slovensko javnostjo razkriva vse podrobnosti največjega političnega umora v slovenski zgodovini. Gre za zahrbtni vosovski umor prof. Lamberta Ehrlicha, velikega slovenskega rodoljuba in očeta ideje o samostojni in zedinjeni Sloveniji, ki ga je Edvard Kardelj ukazal umoriti, ker je bil odločen nasprotnik stalinizma in hkrati pomembna osebnost v slovenskem katoliškem taboru. Skupaj s prof. Ehrlichom bi moral pasti tudi Ciril Žebot, a ga je srečno naključje rešilo gotove smrti.

Vse to in še veliko več si lahko preberete v novi knjigi Igorja Omerze, tega neutrudnega popisovalca temnega in skrivnostnega udbovskega kraljestva!

Kdo je bil Ciril Žebot?

Najpomembnejši slovenski politični emigrant dr. Ciril Žebot je bil rojen 8. aprila 1914 v Mariboru in je doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti 1. maja 1937. Med vojno ga je skušala umoriti VOS, po vojni pa sta ga vneto zalezovala tako OZNA kot kasneje Udba, ki mu je tudi nadela tajno “zalezovalno” ime Peter.

Leta 1943 je odšel iz Ljubljane v Rim in od tod leta 1947 v ZDA, kjer je januarja 1989 tudi preminil. Vseskozi je s številnimi članki, resolucijami, spomenicami, knjigami vplival na politične razmere v domovini. Čeprav je njegove “izdelke” bivši in propadli socialistični režim prepovedal in plenil, kjerkoli jih je našel, so njegove ideje o demokratični, samostojni in zedinjeni Sloveniji (matica plus zamejstvo) vseskozi pronicale v njemu tako ljubo domovino.

Ciril in Iča Žebot naslonjena na avto, desno pa skupni portret

Kdo so bili ostali velikani osamosvojitve zalezovani po Udbi?

Ja pa tako za Žebota kot za ostalo pomembno “osamosvojitveno” politično emigracijo – France Dolinar, Mirko Javornik, Ruda Jurčec, Janez Toplišek, Franc Jeza, Branko Pistivšek, morda bi lahko še koga dodal – dejstvo, da so njihova številna časopisna in knjižna osamosvojitvena razmišljanja ter letaki, kljub hudi zapori na jugoslovanski meji, pronicala v Slovenijo in imela močan vpliv (matematično natančno se seveda velikosti tega vpliva ne da določiti) na kasnejše dejanske procese nastajanja samostojne slovenske države.

Zato tudi tiste pomembne emigrantske posameznike, ki niso sodelovali v operativnem slovenskem osamosvajanju, razen Pistivška so itak bili takrat že vsi mrtvi, navkljub temu pisatelj opredeljuje kot velikane slovenske osamosvojitve. Ker pa je od zgoraj naštetih ohranjenega dovolj udbovskega gradiva za širši prikaz le za Cirila Žebota (udbovsko ime nadzora Peter), Franca Jezo (udbovsko ime nadzora Separatist) in Janeza Topliška (udbovsko ime nadzora Potres), se je moral pisatelj v prikazovanju odnosa Udbe do “emigrantskih” velikanov osamosvojitve omejiti le na tri pravkar omenjene. Žebotu je posvečena celotna knjiga, katere prvi del (od treh) je sedaj pred vami, dragi bralci. Toplišek in Jeza pa bosta skupaj nastopila v pisateljevem naslednjem “osamosvojitveno-udbovskem” delu. Sledile bodo še knjige o “domačih” po Udbi zalezovanih velikih osamosvojiteljih, navajamo po abecednem vrstnem redu: Igor Bavčar, France Bučar, Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Janša, Jože Pučnik in Dimitrij Rupel.

zadnja platnica, poleg naslovnica

Številke govorijo zase

Knjiga ima 272 strani. Poleg tega je v njej 54 strani faksimilov arhivskih dokumentov (nekateri so prvič objavljeni!) in fotografij (nekatere so prvič objavljene!). V knjigi nastopa 364 posameznikov in posameznic.

Izseki iz knjige

V torek, 26. maja 1942, pravkar je prešla tretja minuta jutranje osme ure, temperatura je bila malo nad 12 stopinj in toplo spomladansko sonce je večino dneva zakrivala visoka oblačnost, so se v od Italijanov okupirani Ljubljani, natančneje na ploščadi pred njeno Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici, zaslišali oglušujoči streli dveh vosovskih morilskih pištol. Njihov odmev se je od bližnjega in strmega grajskega pobočja odbijal proti stolnici, tržnici, Zmajskemu mostu in vse tja do Tromostovja ter Prešernovega trga. Številni Ljubljančani, ki so takrat hiteli po svojih dopoldanskih opravkih in so se nahajali na ali blizu ploščadi, so se v strahu razbežali. Urno so pobegnili tudi morilca in njuni pomagači. Dva pa nista mogla več zbežati, ker sta mrtva obležala v mlaki krvi. Eden izmed obeh umorjenih pa bi moral biti tudi Ciril Žebot.

*

Ko je v začetku septembra 1943 Italija kapitulirala in so Nemci zasedli Ljubljano, je nastopila za Cirila Žebota nova težava. Sedaj ni bil samo tarča VOS-a, ki mu je morilska sapa v tem letu v Ljubljani sicer že pojenjala, ampak zaradi svojih trdih predvojnih protinacističnih prepričanj tudi Gestapa. Že njegov oče Franjo je bil aprila 1941 aretiran v od Nemcev okupiranem Mariboru in po štirimesečnem policijskem zaporu poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Tam je, po drugi napotitvi tja, aprila 1945 umrl. Ob prvi, mariborski aretaciji očeta Franja je Gestapo poizvedoval tudi o sinu Cirilu.

*

Najbolj neverjetno pa glede Vipotnika šele sledi. Namreč čez slabih deset let, natančneje 28. februarja 1979, je napisal dodatek k temu poročilu, citiram: “V poročilu o obisku Žebota v Ljubljani, ki sem ga napisal avgusta 69. leta nisem napisal, da sem tistega dne, ko sem razgovarjal s Kavčičem, še prej klical tovariša Kardelja. Klical sem ga, da bi ga vprašal, če ve za nerazumljivo bivanje Žebota v Ljubljani. Iz njegovega kabineta iz Beograda so mi sporočili, da je na Bledu na nekem posvetu. Klical sem Bled, ga dobil k telefonu in mu povedal, kaj se je zgodilo.

Dejal je: ‘Ni mogoče. Zaprite ga!’
‘Ne moremo, sem mu odgovoril, ker ga je Kavčič povabil v Ljubljano.’
‘Potem pa ga takoj ekspedirajte na mejo!’
Po tem razgovoru sem nato klical Kavčiča.”

*

Naslednji dan je prišel na tapeto Ciril Žebot tudi poimensko. Na posebnem sestanku s Titom, 8. avgusta 1969, je bilo sledeče slovensko komunistično vodstvo: Edvard Kardelj, France Popit, Mitja Ribičič, Stane Kavčič in Stane Dolanc. Že takoj na začetku je Tito dejal, “da želi, da se odkrito pogovarjajo o nekaterih težavah v Sloveniji … Tovariš Stane Kavčič mora pojasniti, kaj je točnega v novicah o temu, da je imel kontakte z reakcijo, konkretno z Žebotom. Kaj se s tem hoče?”

odprta knjiga, poleg naslovnica

Pisatelj vam razkriva

V prvem delu knjige pisatelj najprej in predvsem razkriva, kako so potekale priprave na medvojni umor prof. Lamberta Ehrlicha in Cirila Žebota, kako je bil umor izveden in zakaj se je Žebot izognil usmrtitvi. Poleg tega tudi odkriva, kaj se je dogajalo po umoru in zakaj se je Kardelj odločil za to gnusno dejanje.

V nadaljevanju na anatomsko-dokumentarni način pisatelj razkriva kako, s kom in kdaj so VOS, OZNA in Udba zalezovali Cirila Žebota in njegovo družino. Zgodba o Žebotu in Udbi se v prvem delu knjige konča konec leta 1970.

V drugem delu, ki je še v pripravi, bodo opisana leta udbovskega zalezovanja Žebota, ki kronološko spadajo v svinčena leta socialitične Slovenije (1970–1980).

V tretjem in zadnjem delu knjige o Žebotu in Udbi pa bo opisano zadnje desetletje njegovega življenja, predvsem v tem okviru neprestani udbovski napori, da bi se dokopali do tipkopisa njegovega življenskega dela, to je knjige Spomini v vrtincu, v končni obliki imenovani Neminljiva Slovenija.

notranjost knjige, tekst in fotografije
knjige naložene ena na drugo, na vrhu naslovnica

Naslovi poglavij prvega dela

Prvi del: Od vojnih do svinčenih let

  • I. Dvojni umor pod Gradom
  • II. Ali je Ciril Žebot osamosvojitelj?
  • Prvo poglavje: Žebotovo italijansko obdobje
  • I. Milanska epizoda
  • II. Odhod iz Ljubljane in prihod v Rim
  • III. Rimska leta – splošni opis
  • IV. Rimska leta – pod lupo VOSA, OZNE in Udbe
  • Drugo poglavje: Cirilovi prvi ameriški desetletji
  • Tretje poglavje: Slovenija včeraj, danes in jutri – prva knjiga
  • Četrto poglavje: Žebot v domovini!
  • Peto poglavje: Slovenija včeraj, danes in jutri – druga knjiga
  • Šesto poglavje: Žebot in cestna afera
  • Sedmo poglavje: Žebotov “Odgovor Edvardu Kardelju”
  • Osmo poglavje: Nova Majniška deklaracija

Pomembnejša imena imenskega kazala

Arnež, Janez A.
Bajec, Jože
Bajuk, Andrej
Bavčar, Igor
Beličič, Vinko
Bernik, Stane – Arti
Bešter, Mara 206
Brajnik, Edo – Štefan
Broz, Josip – Tito
Bučar, France
Casar, Franc – Ferk
Conradi, Egon
Čop, Drago
Dermastia, Lidija – Liza (por. Kovič)
Dermastia, Marijan – Urban
Dolanc, Stane
Dolinar, France
Ehrlich, Lambert
Falež, Štefan
Frelih, Džordže – Džuro
Korun, Ivica (Iča, Jean, Marička)

Geratič, Mirko
Gorenc, Silvo
Grafenauer, Niko
Grdina, Anton
Griesser – Pečar, Tamara
Hafner, Vinko
Hrast, Silvo – Džidži
Hribar, Spomenka
Hribar, Tine
Jakopič, Albert – Kajtimir
Janša, Janez
Javornik, Mirko
Jeza, Franc
Jurčec, Ruda
Kardelj, Edvard – Krištof
Kavčič, Niko
Kavčič, Stane
Kidrič, Boris – Peter
Kidrič, Zdenka – Marjeta
Kocbek, Edvard
Kraigher, Sergej
Kranjčevič, Edo

Kratochwill, Kamil – Mile
Krek, Miha
Kremžar, Marko
Kuhar, Alojzij
Kunstelj, Maks
Legiša, Drago
Levstik, Vinko
Lokar, Aleš (Alessio)
Ložar, Janez
Marinc, Andrej
Mavsar, Sabina – Breda (por. Stadler)
Mihelj, Zoran
Muri, Lambret
Mužič, Boris
Natlačen, Marko
Orehek, Peter – Pero
Orožen, Marijan
Pahor, Boris
Pangerc, Ludvik
Paulin, Milan – Mile

Peterlin, Jože
Pij XII, papež
Pistivšek, Branko
Polak, Bojan – Stjenka
Popit, France – Jokl
Poštovan, Matej
Prešeren, Anton
Pučnik, Jože
Ravbar, Franc – Vitez
Rebula, Alojz
Resman, Mate
Ribičič, Mitja
Rojic, Viktor
Roter, Zdenko
Rožman, Gregorij
Rupel, Dimitrij
Sekolec, Luka (Franc, Franjo)
Simčič, Teofil
Sirc, Ljubo
Skok, Lojze

Stadler, Franc – Pepe
Šah, Maks
Šiškovič, Karel – Mitke
Špindler, Jože
Štrumbelj, Anton (Tone)
Toplišek, Janez
Tratnik, Tone
Trofenik, Rudolf
Truhlar, Karlo
Truman, Harry
Turk, Dušan – Dule
Turk, Franjo – Gorazd
Urbančič, Ferdinand
Vauhnik, Vladimir
Verbic, Pavle
Vidmar, Josip
Vipotnik, Janez
Zakrajšek, Kazimir
Žebot, Ciril
Žebot, Dora
Žebot, Franjo

IZID IN PREDSTAVITEV



VELIKANI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN UDBA

Vljudno vas vabimo na premierno predstavitev knjige, ki bo v sredo, 23. junija 2021, ob 19. uri na ploščadi Muzeja novejše zgodovine Slovenije Celovška cesta 24, Ljubljana (Cekinov grad).

Naročilnica

Cena knjige 33,99 EUR + 3 EUR poštnina

Knjigo prejmete po povzetju preko Pošta Slovenije.

Za telefonsko naročilo ali dodatne informacije o vašem naročilu pokličite:

070 758 314

Pogoji uporabe

Dragi bralci/bralke,

zahvaljujemo se vam za naročilo na novičke, za knjižna naročila, sporočila, karkoli. Ker od nas ne zahteva samo zakon, da vam povemo kaj bomo z vašimi podatki, ampak nam to nalaga tudi morala. Obstajamo, ker nas podpirate, ker nam zaupate. Za nas ste neprecenljivi. Vaše podatke bomo uporabili za namene obveščanja, komunikacije ali izvedbe naročila in ostali bodo izključno znotraj podjetja.

Kadar koli lahko zahtevate, da vaše podatke popravimo, dopolnemo ali izbrišemo.

In kot pravi Gogolj: “Književnik ima samo enega učitelja: to so bralci sami.”

Hvala, da ste.

Če bi radi še naprej brali drobni tisk, vas toplo vabimo na spletno stran, kjer so zapisani ostali splošni pogoji.